Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Tuku ngaue ‘a e kau Faiako Tonga High School ta’efiemalie ‘i he founga PMS Featured

Tuku ngaue ‘a e kau Faiako Tonga High School ta’efiemalie ‘i he founga PMS

13 Sepitema, 2018. ‘Oku ‘i ai ‘a e hoha’a lahi ki he tukungaue kuo kamata mai ‘i he kau faiako ‘a e Ako Ma’olunga Tonga ‘i he’eneu ta’efiemalie ki he anga hono ngaue’aki ‘a e founga ko hono sivi’i fakata’u ‘a e tu’unga ‘o e ngaue ‘a e tokotaha faiako pe ngaue faka-Pule’anga pea ‘e toki makatu’unga mei ai hano hiki hono vahenga pe ‘ikai.

Ko e founga foki ‘eni ‘oku ‘iloa koe Performance Management System (PMS) pea ‘oku ngaue ‘aki ‘e he ngaahi Potungaue ‘a e Pule’anga talu mei hono fokotu’u ‘e he Komisoni ki he Kau Ngaue Faka-Pule’anga (PSC) mei he mahina ko Siulai ‘o e ta’u 2014.

Ko e founga anga maheni foki ki mu’a ‘i Siulai 2014 kuo pau ke hikihiki pe ‘a e vahenga ‘o e kau ngaue faka-Pule’anga fakata’u (annual increment) ‘o ‘ikai toe makatu’unga ia ‘i hano sivi’i ‘a e tu’unga ‘o ‘enau fuafatongia (performance).

Kaikehe koe founga fo’ou foki ko’eni ‘oku pau ke sivi’i fakafou ‘i he PMS ‘a e fakahoko fatongia ’a e tokotaha ngaue kotoa pea toki malava mei ai ke hiki vahenga ‘a e tokotaha ngaue faka-Pule’anga.

Kuo ma’u foki ‘e he ongoongo ni na’e ‘ikai fiemalie ki heni ‘a e tokolahi ‘o e kau faiako ‘a e Tonga High School pea na’e pau ai kenau hu ki tu’a 'i he ho'ata 'aneafi 'aho 12 'o Sepitema pea ko hono fakalea ‘e taha koe tuku ngaue.

Ko e founga PMS ‘oku mahino hono ngaue mai ‘aki mei he ngaahi ta’u ki mui ni mai ‘oku toe tokosi’i ange ai ‘a kinautolu ‘oku malava ke hiki honau vahenga fakata’u pea ‘oku ‘i ai ‘a e ngaahi Potungaue ia ‘oku si’i hifo he peseti ‘e 50% ‘a kinautolu ‘oku malava ke hiki vahenga 'o makatu'unga pe 'i he lelei 'enau fuafatongia.

‘I he sio tau’ataina ki he founga ko’eni ‘oku ‘i ai hono lelei lahi kapau ‘e fakahoko ‘aki pe ‘a e founga ni tau’ataina ‘o ‘ikai toe makatu’unga ‘i he ‘uhinga mei tu'a 'oku 'ikai fekau'aki mo e fua fatongia pe ‘atakai kehe pea koe founga fakamamani lahi foki ‘eni.

Kaikehe ‘oku ikai foki ke fiemalie ‘a e tokolahi ‘o e kau ngaue faka-Pule’anga ki he founga ko’eni pea kuo hoko ai ‘a e hu ki tu’a ‘a e kau faiako ‘a e Tonga High School.

‘Oku mahino ‘oku ‘i ai ‘a ‘enau makatu’unga mo e ‘uhinga ki heni ka ‘oku ‘ikai ma’u ha faingamalie ke ‘omai ha’a nau lau.

4 comments

  • Mark Hanson
    Mark Hanson Thursday, 20 September 2018 15:27 Comment Link

    Poupou atu 'Anolo. 'Oku tatau tofu moe Kolisi Tonga e ta'efai 'ehe kau faiako 'enau ngaue, kae maafa tufa handout pe ke toki lau 'ehe fanau, pea koe taimi lahi 'oku fu'u mamafa e language 'ae handout pea si'i nofo ta'e'ilo ai pe fanau ia. Koe kau faiako koe maafa mata'i busy pe moe lele me'alele holo moe tokanga ki he ngaahi teuteu fakalanulanu moe kai falekai fakakulupu, moe tokanga ki he'enau ngaahi social events kae li'aki honau tefito'i fatongia. Koe tokolahi taha e kau faiako 'ae ngaahi ako 'ae pule'anga 'oku 'ikai ke nau teitei 'ofi nautolu he hiki vahenga pe increment, he 'oku fu'u ta'efe'unga mo fu'u ma'ulalo 'enau fakahoko honau fatongia fakafaiako. Ka koe me'a fakaloloma taha koe 'ikali lava 'ehe kau puleako 'o fakalelei'i e palopalema, he 'oku nau ilifia nautolu he kau faiako, pea koe taimi lahi 'oku fu'u fakalai e puleako ki he kau faiako, pe ko hono teke honau fatongia fakapuleako kihe Tiuta Lahi ke 'ele'ela pe ia 'o fakalangilangi.
    Taimi ke fai 'ehe CEO mo hono kau deputies ha ngaue lahi e feinga'i hake ngaahi ako mei he fu'u luo 'oku nau lolotonga tu'ulu ki ai. Fielau e fuhu moe ke fakaako koe 'ikai fai 'ehe pule mo 'ene kau ngaue honau fatongia ki he fanau.

    Report
  • Anolo
    Anolo Monday, 17 September 2018 23:10 Comment Link

    'Oku iai eku kii fanau 'oku lolotonga ako he THS. Pea oku mahino 'aupito 'a e too Lalo 'aupito 'a e standard 'o e 'apiako ni tatau pee he faka'ekatemika mo e fakamolale. Kaikehe 'oku lahi ;aupito pee mo e lotu 'oku fai ai which is a good thing kaa oku fa'a loloa. Some teachers are unable to teach in English so the non Tongan speaking students suffered, ka ko e fanau eni ia oku afford he'enau matu'a ke tutor pe ngaue'aki e internet ke feinga ke nau kumi tokoni ki ai. Pea taimi lahi oku mahino ange information mei he internet he note 'a e faiako. Makes me wonder how the hell were these teachers got the job given that THS is an English speaking school. Ko e tali mei he kau faiako 'oe 'apiako tokua 'oku ikai pee toe ma'u ha faiako. Ko e tokolahi e kau faiako oku nau to'o kalasi kinautolu ki he USP, ko e toe vaeua ia 'enau tokanga ki he faiako'i e fanau pea koe taha ko'enau upgrade pee 'anautolu 'o tali ki ha ngaue vahe lelei ange ka nau hiki ki ai, there is no loyalty to teaching. Oku lahi mo e li'aki kalasi 'a e kau faiako oku mahino ia 'i he lahi 'aupito 'aupito 'a e taimi 'oku nau nofo palepale ai ko e 'ikai ha faiako, oku ou ilo pee moeni mei he fanau. Lahi e ngaue aki he kau faiako e print out ko e ta'e teuteu pe fai enau lesson planning, mahino 'enau fiema'u taimi ange ki he 'enau ako he USP pe ko e 'ai'ainoa'ia pee mo e fkpikopiko. .Pea ko hono kovi he 'oku 'ikai lava he'e faiako ia 'o faiako'i ke mahino e ngaahi fkmatala he printout ko e print pee 'o tufa ke toki takitaha lau pea nau sii kakau ai pee. Taimi lahi oku te 'alu atu kita oku lahi ange pee cup tea mai ia e kau faiako he palepale pea kou fkkaukau he toki me'a unprofessional 'aupito me'anii oku 'ikai ha staff room kenau pulia atu ki ai he oku hange ia oku nau kai pee nautolu mo tangutu noa'ia mai he fuu palepale. Ka oku ou ofeina ma'u pee Senior Tutor mahalo ko ia pee oku totonu ke hiki hono vahenga he oku mahino lahi aupito 'ene tokangaekina e fanau. Mahino pee lokiako e kau faiako oku nau faifakamaatoato enau ngaue 'oku maau pea ma'a but the majority is trashed by the students and purely neglected, I have never known THS to be this bad. Ko e fee 'a e lao? pea 'ai ke mahino 'oku pule 'a e lao ki he fanau ako mo e kau faiako. Kaikehe oku mahino pee oku lahi mo e ngaahi me'a fkpolitikale oku ne uesia e ako'anga ni mo e ako 'i Tonga fakalukufua (tukukehe 'a e ongo Private School) pea faingata'a leva ai ke ma'u ha mo'oni ki he ngaahi tukuaki'i 'oku fai he 'oku fuhu 'a e kau paipa 'i 'olunga he mafai mo e totonu fkfo'ituitui, pea nau fai 'a e ngaahi liliu ta'efakapotopoto mo fakavavevave pea ko e 'atunga ee ko e fua hia ai e kau faiako mo e fanau pea ko e faka'ofaa ee ka ko Tonga ki he kaha'u. Ko e me'afua fakavaha'apule'anga ko e struggle pe koe faingata'a'ia 'a e fanau ako 'oku nau ma'u faingamalie 'o hoko atu ki muli, faka'ofa 'aupito.. Ka ko e ola pee eni kuo tau sio ki ai he taimi ni lahi faufaua e social problems 'a e to'utupu he na'a nau 'osi mai pee mei he ngaahi kolisi mo e ta'emahino pea nau ta'emahino ai pee. School in Tonga is a very very sad story. Koia THS EX student ko e tokoni fiema'u lahi taha ko ha kau faiako lelei, mou kumi mai aa ha kau papalangi. he ko e feinga eni ke hiki e vahenga tokua kae nofoma'u e kau faiako he kuo'osi e kau faiakolelei ia he 'alu ka e toki hiki vahenga e kau nugud ia.lol.

    Report
  • bertie
    bertie Friday, 14 September 2018 08:58 Comment Link

    Brilliant idea , now start from the Premier , deputy Premier and so on down the leadership ladder till we get to the drivers of Government vehicles . Why test the people who are capable of doing their work . Test the ones at the TOP who are doing all they can to look intelligent whilst endeavouring to extricate themselves out of the quagmire of incompetence, selfishness , nepotism , and the list goes on you name it they have done it . The policy is a good one and should apply to all irrespective of rank or title . and who is doing the assessment ? There is no doubt that the nation is heading for disaster if nothing is done to change the leadership . God bless our homeland for ever .

    Report
  • Taliauli Malohi
    Taliauli Malohi Thursday, 13 September 2018 22:17 Comment Link

    ko e founga lelei 'aupito eni , pea kapau ko e pule ako 'oku ne fakahoko e recomendation ki he performance , ko 'ene sai 'aupito ia he ko ia 'oku ne 'ilo'i 'a e ngaue 'ene kau faiako pea kapau ko ha toe taha kehe koe taimi ia "oku hoko ai 'a e maveuveu.

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top