Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Kei 'ao'aofia 'uhinga fakafoki ‘o Lord Ma’afu ki he Lakanga Minisitā Fonua & Malu’i Featured

Lord Ma'afu Lord Ma'afu

18 May, 2018. Kuo fakamahino ‘e he Palēmia ‘i hano faka’eke’eke ‘i he Letiō ‘a hono fakafoki ‘o Lord Ma’afu ki he lakanga Minisitā Fonu & Malu’i.

Ko e fakamatala ‘a e Palēmia tokua na’e hoko ‘a e tō kehekehe ‘i loto ‘i he vā ‘o e kau Minisitā ‘o e Kapineti pea kuo fai e fakalelei pea ‘oku tupu mei ai hono fakafoki ‘o Lord Ma’afu ki he fatongia ‘o makatu’unga ‘i he’ene taukei.

Ko e vā ‘eni ‘o e Minisitā Polisi mo e Minisitā Fonua pea na’e ‘i ai ‘a e tō kehekehe ‘o a’u ki he tu’unga ko hono tuku mai ‘e he Ministā Polisi ‘ene mamahi ‘i he mītia ‘o a’u ki he’ene teu ke fakafisi.

Ko hono fakafoki ko’eni ‘o Lord Ma’afu ‘oku kehekehe lahi ‘eni ia mo e ‘uhinga na’e tuku mai ‘e he Palēmia hili ‘a e fakafisi ‘a Lord Ma’afu ‘a ia kuo ‘osi mea’i ‘e Hou’eiki pea ‘ilo kiai ‘a e kakai ‘o e fonua.

Na’e toutou ‘ohake ‘ehe ngaahi kautaha mītia ‘a e ‘ikai tali ‘e he Tu’i ‘a e fakafisi ‘a Lord Ma’afu mo e toutou feinga ‘a e Palēmia ki ha taha mei he Fuifuilupe ke fetongi ‘a Lord Ma’afu.

Na’e toe ma’u pe foki ‘e he ongoongo ni ‘a e fakamatala falala’anga mei he Potungāue Fonua mo Savea na’e ‘osi me’a ange ‘a Lord Ma’afu ki he fatongia ‘i he uike ‘e ua kuo maliu atu hili hano ‘ikai tali ‘e he Tu’i ‘ene fakafisi ka na’e toe tohi ‘a e Palēmia ki he Potungāue ‘o fakahoko kiai ‘oku kei hoko atu pe ‘ene le’ole’o ‘i he lakanga Minisitā Fonua.

‘Oku mahino ki he tokolahi ‘i he fonua koe foki ‘a e Lord Ma’afu ki he lakanga ko e me’a totonu pe ia ke fakahoko ‘e he Palēmia ‘o makatu’nga ‘i he taukei ‘a Lord Ma’afu mo e fiema’u ke malu ‘a e kelekele ‘o fakatatau ki he fiema’u ‘a e kakai ‘o e fonua ‘i he liliu faka-politikale pehe ki he’ene taukei ‘i he malu’i.

‘Oku fakamālō’ia ai heni ‘a e fakahoko ‘e he Palēmia ‘a e tu’utu’uni totonu ko’eni ka ‘oku ‘i ai ‘a e tokolahi ‘i he fonua ‘oku ‘ikai ke malava kenau muimui’i lelei pe koe fē ‘a e ongoongo ‘oku mo’oni he ‘oku feliuliuaki pe ‘i he taimi kotoa ‘a hono ‘omai mei ‘e he Pule’anga ‘a e ngaahi ‘uhinga mo e ongoongo.

‘I he taimi tatau ‘oku hulu’i mai ‘e hono fakafoki ‘o Lord Ma’afu ki he fatongia ‘a e ‘ikai ke hokohoko lelei ‘a e tu’utu’uni faka-taki pea moe mahu’inga ke fakapotopoto hono fakahoko ‘a e tu’utu’uni mo e mafai kae tu’uma’u mo tolonga pea ‘ata lelei ai ‘a e fonua ki tu’a.

 

2 comments

  • Siua Titani
    Siua Titani Saturday, 19 May 2018 11:28 Comment Link

    Nepituno kuo fele foki a e telelouniu ia i he feisipuka pea oku ke mo'oni koe, oku kei aoaofia e uhinga totonu, ka teu toe oatu pe ngaahi telelouniu he kou tui oku tokolahi e kau memipa he fale ni ikai kenau feisipuka
    Mei he tafaaki a e Palemia mo hono kau poupou:
    - Oku fakatikitato a e Tui a ene fiemau mai ke hoko atu a Maafu he ko e Palemia oku pule, aia oku mahino mai ko e fiemau pe eni a e Tu'i
    - Kuo na fakalelei (Mateni mo Maafu) ka ku mooni pe a Mateni ia he fakafekiki fekau'aki mo mahafu lahi nae hu taefakalao mai, kaneongo ia e fakafoki hake a Maafu ko e siofaki ki he paloti o e patiseti
    - Ko e fakafoki ke mahino ko e Palemia pe oku ne ma'u e mafai ke tuli mo e mafai ke fakafoki

    Mei he tafa'aki a e kau fakafepaki ki he Palemia:
    - Fakafoki a Maafu he kuo lava o fakapaasi e lisi kelekele ia a Epeli mo Lupepauu mo enau kau Siaina
    - Fakafoki a Maafu he oku fiemau ehe Tui ke malu e kelekele o e Fonua he ka alu hake ha tu'a e osi a e kelekele hono fakatau ki Siaina
    - Fakafoki hake a Maafu he ka ikai e toe veteki a e Fale Alea
    Ko e ngaahi me'a ena kuo nau tau helepelu ai he media fakasosiale, pea e fakamamahi ha osi ange oku ikai tonu ha fo'i 'uhinga e taha. Kaikehe tau teu aki atu ki he tohitangi oku ou poupou atu au kiai ke tuku ki tu'a e PTOA he ku nau vale he fakalele e Pule'anga ne tau pehee ko enau ngatata mei tu'a tenau alu hake o 'ave fonua ki ha tu'unga oku toe lelei ange, nau 'alu hake pe o fangota taki taha fa'o ki he'ene kato.

    Report
  • Lowe
    Lowe Friday, 18 May 2018 23:54 Comment Link

    Kapau tetau fehu'i pe koe ha e ngaue ma'ongo'onga kuo lava 'e 'Akilisi 'o fakahoko talu 'ene hoko koe Palemia pea koe tali 'eni ki ai. KOE HIRE PE MOE FIRE.'Oku malie foki 'a e feinga 'a e kau Temo ke muimui 'I he faka'uhinga 'a e loea NZ ko Dr Halisoni fekau'aki moe mafai 'a e Tu'i. Ke fakamo'oni Huafa ki ha lao pe kuo paasi atu mei he Falealea 'o 'ikai toe sivi'i 'I he fakataha tokoni. Dr Harrison is a Lawyer NOT a Judge pea pehe ange mai 'e lava ke tuku mai pe na'e fiha 'ene fee ke 'ilo he kakai totongi tukuhau.
    Kou tui ne kamata ngaue'aki 'e 'Akilisi e founga ni ki he kau minisita kuo HIRE pea toe FIRE.'i he kuohili. Mahalo kuo fakatokanga'i 'e he Tu'i (tapu mo ia) 'a e founga 'a 'Akilisi ke HIRE pea 'oatu e tohi ke ne fakamo'oni Huafa ki ai hili pe ia pea ne toe FIRE pea fou ai pe he me'a tatau 'oatu 'a e tohi ke ne fakamo'oni Huafa ki ai tokua ko e tu'utu'uni 'ia 'a e lao.
    'Ofa pe ne mahino kia 'Akilisi 'oku 'ikai fakamafai'i 'eha taha pe koe konisitutone ke fakamo'oni Huafa 'a e Tu'i ki ha fa'ahinga me'a pe. He is entitle to his own SIGNITURE because he owns it not the Prime Minister or the Cabinet or anyone else. Fakafeta'i kuo 'ako'i 'e he tama Tu'i 'a 'Akilisi 'I he ki'i fo'i takai ko 'eni.

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top